Ti pošljamo naše zadnje pogovore. Če se nam bo zdielo, de kar se pišemo je pametno ti pošljamo de deneš na »sito«
LP,
K
Mi hanno scritto che posso pubblicare il loro dialogo…be, certo che si tengono in contatto nonostante internet sia un po’ lento.
Vi faccio un breve riassunto…
Dalle usanze delle festività natalizie sono arrivate a parlare del Covid e della poca attenzione per i paesi di montagna e la gente che vi abita.
Per finire l’anno, prima dei falò epifanici, c’era la koleda, questua del periodo natalizio che un tempo si svolgeva in tutti i paesi. Ora nelle Valli del Natisone è rimasta solo a Cicigolis di Pulfero, dove l’ultima sera dell’anno gli uomini del paese portano di casa in casa la stella dei Magi. Il mattino dopo, invece, la questua la fanno i bambini che ricevono noci, noccioline, castagne e caramelle in cambio del canto beneaugurante: “Dobro jutro gaspodinja in gaspodarij, po koledo smo paršli, zdravje an veselje smo vam parnesli … an to sveto novo lieto an ti sveti trije kraji, kjer so Jezusa darovali, obdarujte tudi nas”.
E poi c’erano i falò il KRIES, anche la notte dell’Epifania, e le SEJME, la purificazione delle abitazioni bruciando i fiori benedetti che oggi avvengono solo in alcuni paesi e in alcune famiglie.
E per finire gli strucchi lessi che si mangiavano nelle tre vigilie….
IVANKA
“Dobro jutro gaspodinja in gaspodarij, po koledo smo paršli, zdravje an veselje smo vam parnesli…”.
Lietos v Ščiglah nieso piel an voščil dobro lieto ne otroc ne te velic zvičer s tisto zvezdo od hiše do hiše… zatuo pošlušajta, kar san registrala …na vien vič kero lieto.
Kuo so bli radi otroc po vaseh kar, v taki mizerij, so jim metal dol oriehe, liešnike an koščiče..nie bluo nič buj liepega! Tajšne šenke, ki so napunla sarce veseja an štomet marckajšnemu.
ARBEŠKA
Kajšni spomini mi pridejo napri…kar smo šele stale gu Velenic so hodil po koledo gor v Podsriednjim 6.ženarja … se na zmislem piesam …”…dajte koledo, Buoh var vas an vašo goledo…”
Mi na pride napri.
ŠKRATAC
6. ženarja so bli kresuovi, ku za svet Ivan… kar so se ljudje pobral damu smo mi preskakoval oginj an smo celo nuoč se smejal sami…
SARŽENSKA
Ka niesta vidle na fb tiste fotografie od kolede tle v Saržent…nieso migu takuo stare… An tan v Petjage vesta kuo so piel “Serkite, serkite te dobre ljeto. Te hude putite in te dobre vrzite!”. An gor na pajuole je gaspodinja spraznila počaso počaso cajno an otroc so se ta po tleh metal…tek zagrabe vič.
ŠKRAT
“Koleda koledon,te dobre varzite,te hude pustite gor na solarje” an takole so piel.
Tud kake bombone zadnje lieta….an kajšankrat tud kostanj te suh al kajšan hud grah…so misinle de so šimpatik tiste gaspodinje…hude, so ble ku grah, ki so metale dol s solarja.
Kar nieso otroc pobral smo poskarbiel mi, de nie ostalo tan na tleh. Kuo smo gledal žalostno, kar so nosil za sveto Lucjo al svetega Miklavža…mi niesmo imiel ubednega svečenika, ki nam je nosu ki…
IVANKA
Tekrat so bli tisti dva svečenika an Gesu’ bambino…kje je bju šele Babbo Natale…mandarine, mandulat, kake bombone… tiste čakanje, tista skarb al parnese al na parnese ki je daržala otročiče zbujene dok oči nieso ble takuo težke, do so se jim same zaparle.
Vse je bluo lepuo od čakanja do zbujenja, an potle s tistimi rahlimi štopienjam do prestora, kjer so otroc puščal škatolo za videt al je bluo mlieko popito an sniedeno, kar je bluo atu puščeno tisto nuoč priet. Doživieto do zadnjega koščiča kože
MATAJURKA
Pru tiste, ki sadale tarkaj varjemo zauojo virusa, ki nas darži zaparte tu hiš s strahom de se oboljejemo
ŠKRAT
Koga strah??? Sa poznata zeja an rože an zdravila…..
ŠKRATAC
San ču te stare pravt “Če nies naredu nič slavega, se nimaš koga bat” …takuo so pravli
REČANKA
Jaaaa, za te stare strahuovi so bli dušice, krivapete an vi dušpietni škrat, ki sta jim lponce poderjal…
So bli vključeni v njih življenje, so bli sparjeti ku an del vsakdanjega.
Tele je strah. Ki niema dušice an tud kušenče ne….se ga bojio še vič ku kar je trieba
MATAJURKA
Naše vasice an naše kamune gledajo ku de bi ble velike miesta…ma al vejo de kajšni niemajo še stuo ljudi ne. Bi muorli imiet dvie miere, kar runajo leče an pravilnike…kajšne bilanče češ de imajo imajo ufice an nie še nega’ prestora, kjer se uarantat ne. Al vejo, de tisti, ki so ostal varjejo tele vasice an ohranjajo od hosti, od propada…
Al vejo kajšno življenje imajo ljudje tle v takih krajih, kjer niemaš še ne butige kjer ukupit kuruh an mlieko
ARBEŠKA
Kuo je bluo dobro mlieko glih pomuzeno, je šele dišalo, kar je paršla žena s šeglotan uoz štale. Sada jim smardi…ma ankrat njegadni nies ču žmaha zaki je bluo puno žvine ča po vasi: praseta so krulile tan v hlievčiču, kakuoša so pikale ta po vas, krave so bulile an še zajci al kajšni didndjot…
SARŽENSKA
Tle v dolin je druga rieč…imamo čiklabile ma če vzdignem oči še Landar mi se skriva…host požgerja tud jamo. Al bo kajšan čedu tiste stazice, ki bi parpejale kake turište…
MATAJURKA
Puj gor gledat…makina za makino… an na morejo še popit nega kafe! Kajšni ašembrament bi lahko dielal če bi šli pit an kafe al jest kieki? So trieščinsli pru tu tisto malo troštanje, ki je šele an pomaga ljudem preživiet.
Obrodni kraji nieso uriedni še ne misli ne, če nieso pru turistični kraji z veliko začetnico.
ŠKRAT
Smo polemik donas!
ŠKRATAC
Al si siemala na vilje? Morebit de tiste ti očede hišo an bo pomalo toji dušic se umerit
MATAJURKA
Genj, ki na vieš še ki guoriš ne!
Ma al se vam zdi de muormo se ahtat žvine, ki orjejo an snejo vse pardielo zaki host je že tle za hraman?
ŠKRATAC
Žvina je bla saldu
REČANKA
Če par kajšnim kraj muorejo narest ograje še za dva kompjerja pardielat!
MATAJURKA
Naše vasi ratajo interešant, kar se bojo ljudje vračal, če se bojo, tekrat postrojejo vse, bojo daržal čedne staze an poti, pride bogatija! Kar je veraščeno an zeleno sada rata tistega koluorja, ki imajo $ od Paperon de Paperoni… vsi kolegament za internet bojo nagli, ku po miestah an dušico zgubjo vasi an doline an gore, kjer navade, izik, pravce, zgodovina vsakega kraja bi muorli bit spoštovani…
IVANKA
Daj kam nas je parneslo tuole donas … ma imaš ražon duo vje al “politika” bo imiela par sarcu tuole, kar praveš al bo gledala narest ki za take kraje ku ki so naše doline s spoštovanjem an z očmi, ki gledajo na dobre an ne samuo na intereše.
STAROGORKA
San vas poslušala do sada….nu, smo šele med prazniki, imam še testuo, nardin štrukje kuhane…vas čakan de pokadmo hišo še zadnji krat, de odženemo to hude tud od nas an de požegnamo hišo…
Matajurka parnes rože žegnane!
ŠKRAT
Pridemo tud mi?
STAROGORKA
Ja, ja pokadmo an vas, takuo de uničmo vse hudobije!